Miljski hribi, med Koprom in Trstom, levo spodaj, iz letala; posnel 8. avgusta 2008
Uvod…
…v prizadevanja za občino na slovenskem delu Miljskih hribov ima korenine v geografski legi (edino nepozidano južno pobočje v naši državi s pogledom na morje) in kolonialnem odnosu občinske oblasti (razprodati posest, porabiti nadomestilo za stavbno zemljišče…). S poturicami (glej:
http://www.slovensko-morje.net/?page=news&view_news=3502), dokumentiranim ponarejanjem podatkov in javnimi ter zasebnimi ustrahovanji na več nivojih, je uspelo ohraniti to območje v okviru Velikega Kopra. Po zadnjih prizadevanjih za osamosvojitev, se je stanje poslabšalo (glej: Izkoriščeni in zavrženi. Primorske novice. 2006, let.60, št. 216, str. 12), nadaljuje se siromašenje življenjskega standarda (ni obrtne cone, ostali brez mesnice in bencinskega servisa; v najbogatejši občini med Vidmom in Vladivostokom je bilo potrebno žicati občane za nakup pogrebne opreme..), razprodaja posesti za gradbeni lobi za tisto vrsto turizma, ki ima najmanj dodane vrednosti, še en poskus za odvzem izvirnega prihodka občanov na Miljskih hribih od podjetja Luka, da namenov za 3. pomol in deponijo odpadkov ne omenjam..ja, je bila dograjena šola (zakaj ne iz šolskega tolarja, kar bi plačala država, tako smo morali občani..so lokalni gradbeni protežeji tako vplivni?), in razširjena dva cestna ovinka (kam je šel denar EU za to piše spodaj), tako, da še vedno pridemo v Hrvatine »na poskok« preko pokrova jaška kanalizacije…še vedno je in bo, če ne vzamemo usode v svoje roke, imel Ankaran manj opreme kot Osp…tam je vsaj pokopališče, kulturni in gasilski dom…
Da so te navedbe utemeljene je razvidno iz spodnjega prispevka v Glasu Hrvatinov objavljenem decembra 2001…se bomo pustil še enkrat pripeljati okoli?…kandidat SDS za parlament iz našega okrožja računa na to.
Miljski hribi iz Tinjana
Ker je občina tista skupnost, v kateri lahko državljani najbolj neposredno uveljavljamo interese, ki izhajajo iz potreb našega bivalnega okolja. Ker "zakoličenje" meje pomeni tudi relativno dolgo časovno trajanje, take odločitve vplivajo tudi na življenje naših otrok. Zato se mi zdi prav, da ob taki odločitvi damo "na vago" kar največ morebitnih dobrih in slabih strani, pogledamo na dosedanje "izkušnje" pri nas in drugod, razmislimo o perspektivi odločitve…Kot krajan, občinski svetnik, član sveta KS Hrvatini, sem si, prej preden sem se odločil za eno od možnosti, tj. ali ostanek Miljskih hribov v okviru občine Koper ali samostojna občina, dal v "razpredelnico" razloge za in proti, da bi lažje razumel:
Mogoče je bila modra "previdnost" pred novo lokalno samoupravo, ko se je večina občanov, tako ali drugače, odločila ostati v koprski občini. Izkušnje drugod so pokazale, da manjše občine hitreje napredujejo in, da po vsem tem obdobju nobena ne želi združitve v prejšnjo večjo; še več, porajajo se nove. V novogoriški občini so izračunali, da bi bili letno ob skoraj milijardo tolarjev državnega denarja, če bi ostali v prejšnjih okvirih; izdelali so oceno, da območje koprske občine zaradi tega, ker ni razdeljeno na več manjših skupnosti izgubi letno 2 milijardi tolarjev! To je skoraj 30% proračuna!
Zagovorniki velike občine bodo rekli, da je to "blagostanje" kratkotrajno, da se bodo zakoni spremenili,… to verjetno ni sporno, kot tudi ni sporno, da "vržejo skozi okno" letno sredstev za skoraj tretjino proračuna, obenem pa jamrajo, da ni denarja za šole, z denarjem izgubljenim v enem letu bi dobili brezplačno kanalizacijo na Miljskih hribih…, tudi ni sporno, da nihče ne more preprečiti združitve v večje občine, če bi se naknadno izkazalo, da je tako bolje.
Finančni pokazalci kažejo, da bi bila občina Ankaran-Hrvatini po finančni uspešnosti 23. med 191 občinami v državi, saj bi imela nekaj 100 milijonov tolarjev letnega presežka nad izračunano primerno porabo, kar pomeni, da bi bila samozadostna, kot kaže, izračun, ki je bil narejen na zahtevo zbora krajanov KS Hrvatini 9.9.1999 in s katerim se je strinjalo ministrstvo za lokalno samoupravo. To nakazuje tudi na uspešnost tega prostora, tudi ob morebitni spremembi zakonodaje, s katero "grozijo" zagovorniki "velikega Kopra". "Bosa" so tudi opozorila uglednega občana, da bi delavci s tega območja izgubili zaposlitev v Luki, saj je dobršen del območja tega podjetja ravno na področju KS Ankaran. Bolj verjetna je bojazen, da bi prebivalci zahtevali ekološko sanacijo in rento.
Zbor krajanov KS Hrvatini leta 1999 ni zavrnil pobude sveta KS za izločitev Miljskih hribov v novo občino, zahteval je le podrobnejšo finančno obrazložitev, ki je navedena v prejšnji točki. Zbor krajanov KS Ankaran je zavrnil tako pobudo. Če pa zanemarimo, da je bilo to preglasovano samo s 7 glasovi, brez poprejšnjega preverjanja sklepčnosti in, da fotografija kaže, da upokojeni delavec državnega organa drži v zrak obe roki, bi ne bilo prav, da ne rečem, bi bil "kriminal", zamolčati krajanom Ankarana, da bi lahko bolj uspešno in neposredno uveljavljali interese, ki izhajajo iz potreb našega bivalnega okolja, čemur je lokalna samouprava namenjena, in čemur pritrjuje polovica članov sveta KS Ankaran. Zagovorniki "velikega Kopra" so obljubljali večje pristojnosti krajevnim skupnostim in zatem še odvzeli možnost odločanja o vodstvu slednjih. Opozarjali so na poplavo uradnikov, ki jih bo potrebno vzdrževati, zamolčali so, da jih je sedaj, kljub zmanjšanim pristojnostim občin, zaposlenih preko 100, in, da primerljive občine Miljskim hribom imajo 6-7 zaposlenih. Že sedaj sta dve tajnici KS. V svojem kraju bi lahko imeli izpostavo upravne enote.
Edina cerkev posvečena sv. Kolombanu v Istri je ruševina na parceli, ki jo je občina prodala privatniku
Ko govorimo o perspektivi tega območja je očitno nadaljnje siromašenje. Letos se ne bo "vrnila" niti polovica sredstev, ki jo država "odstopi" iz dohodnine, kaj šele denar iz prodaje zemljišč, takse,…do leta 2004 ni predviden niti tolar za kanalizacijo in to kljub pripravljenosti krajanov k sofinansiranju, odmika se dokončanje ankaranske šole in to kljub temu, da bi lahko izkoristili državni "šolski tolar" in bo breme prevrženo na občane, katerih otroci na Miljskih hribih nimajo niti standarda, tudi iz njihovih sredstev se mestni šoli omogoča nadstandard. Ankaran bo še vedno največje naselje v Slovenski Istri brez kulturnega objekta, prostora za mlade,..Evropski denar za cesto je bil "prekanaliziran" v Pretorsko palačo, obstoječi projekt za cesto je zožen za meter in to kljub dvema mejnima prehodoma in vse večjem prometu. Za vsaka, tudi minimalna sredstva za izboljšanje bivalnih pogojev, celo življenjske varnosti, je potrebno moledovati, ko pridejo pa ni toliko kot zagotavljano,.. omenim samo "kalvarijo" krajanov za razsvetljavo v Kolombanu, za razširitev pokopališča, da o mreži pri igrišču in saniranju "občinskega" divjega odlagališča, pa avtobusih, ne govorim…
Obenem se občinski upravni organi obnašajo do Miljskih hribov kot do kolonije, ko je potrebno upoštevati našo skrb za okolje, omenimo samo "desetletno" vojno proti kamnolomom, vse od neštetih zborov krajanov do ustavnega sodišča, pa krajanov Božičev proti tranzitni cesti skozi kraj, za kar so bili celo upravni organi pripravljeni "prilagoditi" akte, da o razprodaji kmetijskih zemljišč v Kolombanu ali "napakam" pri izdelavi lokacijske dokumentacije za potrebe gradbenega lobija v Fajtih ne govorim…
Če povzamem, ko dopuščamo, da drugi ravnajo z našimi sredstvi, nas druga območja "prehitevajo po levi in desni" in tudi v bodočnosti ni boljših izgledov. Zakaj bi to dovolili, če imamo znanje in zakonske osnove, da stanje spremenimo, ohranimo podeželsko okolje kot osnovo za sonaravno bivanje, kmetijstvo, turizem, cone male industrije in obrti,…in to z našim denarjem in sredstvi rent in taks (npr. Luka), ki jih sicer nikoli nebi "videli", in tako omogočimo mirnejšo prihodnost otrokom…prepričan sem, da s skupnimi močmi zmoremo.
