POZNAŠ MILJE

Luciano Comelli daje napotke pred ekskurzijo / Lucaino Comelli presenta il programma dell'escursione

Luciano Comelli iz planinske sekcije iz Milj me je vključil med vodje ekskurzije »poznaš Milje« za učitelje, učence in starše dveh 5. razredov tamkajšnje osnovne šole. Zbrali smo se v soboto 25. oktobra na pomolu Balota (tu so nalagali na ladje peščenjak iz bližnjih kamnolomov za gradnjo Trsta). Po predstavitvi programa in varnostnih zahtev smo ob desnem bregu Osapske reke sledili poti do avtoceste. Med potjo so otroci odkrili glogove in šipkove sadeže. Po planinski poti, šališu, »Traversata muggesana« smo zagrizli v pobočje Kaštelirja in preko odseka nekdanje železniške proge Porečanka dosegli kamnolom Gorlato. Medtem, ko so otroci malicali sem jo šel »raziskati«. Klesanje peščenjaka so nadomestili stroji, v čelu kamnoloma je razgaljena fleksura in polegla antiklinala pod površjem. Predlagal sem, da bi ta geološki biser zavarovali. Opozoril sem, da je moč videti odtise lazenja polžev na spodnjih ploskvah plasti, v njih pa rastlinske ostanke.

Prevrnjena antiklinala in fleksura v čelu kamnoloma Gorlato / L'anticlinale rovesciata nella parete della cava Gorlato

Med »špalirjem« jesensko obarvanega ruja smo sledili planinski poti SPDT Vertikala do starega hrasta na Ščušavcu, kjer smo si odpočili. Povzpeli smo se na vrh 244 m visokega Kaštelirja (najvišji na Miljskem polotoku), kjer ureja občinska uprava arheološki park. Učiteljica nam je predstavila življenje v gradišču, prazgodovinski utrdbi. Tu smo prečili mejo in se spustili mimo centra Sonček do mejnega prehoda pri Korošcih. Še prej smo se razgledali preko Tržaškega zaliva. Skozi vas smo se spustili do opuščenih kamnolomov z dvema hišicama (kažetama) delavcev v njih na Golinovcu in dosegli mesto na Tapi.

Skupinski posnetek pod starim hrastom na področju Ščušavec / la foto di gruppo soto la quercia

Kolikor vem tudi šole na južni polovici Miljskih hribov sodelujejo z društvi pri izvenšolskih dejavnostih. Žal je v »najbogatejši občini med Vidmom in Vladivostokom« manj posluha za vzgojo ljubezni do okolja, kar se kaže tako v »socialističnih akcijah« za ohranitev učnih poti (Miljska občina je podelila koncesijo tamkajšnjim planincem za vzdrževanje te rekreacijsko učne infrastrukture in jo podprla z nakupom ustrezne opreme in dotacijo 3000 euro/leto) kot tudi »džunglo« na Kaštelirju.

Zahvaljujem se planincem in učiteljem za zaupanje in možnost, da sem spoznal dosti novega, kar je delno moči videti tudi na:

http://www.flickr.com/photos/franc-maleckar/sets/72157608468275953/