(objavljeno v: Občinsko glasilo; let. 3, št. 9 (november 2000), str. 9)
…Claudio Bratos iz Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta je naletel letošnje poletje na plitvo brezno na pobočju grebena, okoli 100 m severno od bolj znane Grde oz. Jakovinove jame, med Skadansščino in Materijo. Skozi ožino se je spustil po okoli 15 m visokem kopastem stalagmitu v okoli 4 m visok in nekaj širši vodoravni rov trapezaste oblike.
Na tleh so ploščati drobci sigovih kop, ki jih je zdrobila zmrzal. Čudežno "kljubuje" 3 m visok cipresast stalagmit. V nasprotno smer vodi prehod pod sigovimi ploščami v manjšo dvorano. Tu molijo iz stene jezikom podobne, verjetno vsaj nekaj sto tisoč let stare kapniške plasti, ki jih vidimo na fotografiji.
Prehod preko kapniških ponvic, oblitih z belimi sragami čistega apnenega mleka, omogoči dostop v sklepni del jame. Rov se postopoma veča do višine in širine 10 m. Med krhkimi kapniškimi oblikami na tleh izstopajo navzgor postavljeni podrti stalaktiti. Pot "zapre" niz cipresastih stalagmitov na robu približno 30 m globokega in pol toliko širokega brezna. Blatno pobočje na njegovem dnu se prevesi v pobočje iz apnenčevega in kapniškega grušča, ki zapira nadaljevanje jame.
Ekipa sodelavcev goriškega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine in članov Jamarskega društva Dimnice je našla koncem oktobra zasigan skelet verjetno jamskega medveda pred robom stopnje. To nakazuje, da je jama imela še en vhod. Težko je verjetno, da bi se žival zavlekla do tod skozi opisane prepreke. Ker potekajo rovi le nekaj metrov pod površjem, gre verjetno za najstarejši doslej odkrit odsek podzemnega odtoka brkinskih ponikalnic.
Ni komentarjev:
Objavite komentar