Okoli 250 m zahodno od vrha Štrklovica, med Ocizlo in Kastelcem, se nahaja skoraj okrogel,s premorom približno tri metre, velik vhod v istoimeno brezno. V jamskem katastru je zabeleženo z imenom Škrklovica; domačini pa mu pravijo še Jama na Stenici. Od vrvi in jamskih lestvic nažlebljen skalni rob priča, da je bila neštertokrat obiskana po prvi zabeležki tržaških jamarjev izpred 100 let. V dnu 13 m globokega brezna se nahaja strmo pobočje iz grušča. V votlino so ga nametali med čiščenjem okoliškega pašnika, kot piše Daniel Mihalič v zapisniku terenskih ogledov, ki ga hrani Jamarsko društvo Dimnice. Po melišču se spustimo za okoli 25 m nižje do dva metra visokega, svetlikajočega se stalagmita. Tukaj naj bi bili ohranjeni podpisi avstrijskih vojakov iz prve svetovne vojne. Teh nisem našel, izstopajo pa predvojni podpisi italijanskih in, obsojanja vredni, napisi s karbikami domačih jamarjev. Sledita dve dvorani, ki ju ločijo zakapani ožji prehodi s sigovimi ponvicami v dnu.
Glavni rov, širok do štiri metre s številnimi kamini v stropu, se enakomerno spušča do globine 100 m preko sigovih kop. Agresivna prenikla voda je razgalila grušč in prodnike iz flišnega peščenjaka v njihovi podlagi.
Skoznje se je mogoče spustiti še okoli 15 m globoko na skalno dno brezna, ki se zakluči z neprehodnim špranjastim rovom. Člani Jamarskega odseka Slovenskega planinskega društva iz Trsta so pred 20 leti odkrili v njegovi steni nekaj deset metrov dolg rov ovalnega prereza. Zapira ga siga.
Proti severovzhodu spuščajoči se rov je delo ponikalnic s flišnega pokrova, ki so ga v hladnem obdobju napolnile z mahanskimi usedlinami. Skoznje veje prepih v nižje prostore. Nanje ne nakazujejo samo cvetači podobne oblike na kapnikih, ampak tudi vonj po razstreljevanju, ki je napolnil jamo ob vrtanju avtocestnega predora. Ob tej priliki so izvajalci obljubili zavarovanje tega naravnega pomenika z rešetko, kar še ni izvedeno.
Objavljeno v: Občinsko glasilo. 2007, let.10, št. 3, str. 16-17
Ni komentarjev:
Objavite komentar