L'ESCURSIONE NELLE GROTTE DEL JAMSKI ZALIV, »IL GOLFO DELLE GROTTE«, SUL POLJE DI CERKNICA

Con gli amici della sezione CAI di Muggia andiamo una volta all'anno nei sotterranei carsici. Cosi' siamo stati gia' nelle Osapska, Martinska e Sveta jama, Dimnice, le grotte di Zelše e Mačkovica…Piu' volte pianificavamo di entrare nell'inghiottitoio Karlovice sul polje di Cerknica, e sepre ci ha respinto l'acqua alta. Anche quest'anno e' stato cosi', solo che abbiamo preparato il »piano B«, di scendere nelle vicine grotte con le entrate piu' alte.

Con il paesano Jože ci siamo incontrati l'ultima domenico di giunio di quest'anno presso il museo nel villaggio Dolenje Jezero. E' stato chiuso a causa della festa del patrono del villaggio, percio' abbiamo visitao solo la chiesa di s. Pietro con il campanile inclinato, il soffitto in legno con il disegno della s. Norburga in vestiti tradizionali della regione Dolenjska (Carniola interna) della meta' del 18 secolo ed un lampadario in vetro prodotto nelle vicine montagne Javorniki.

Passando accanto all'inghiottitoio allagato Rešeta abbiamo aggirato il polje da sud. Ci siamo fermati al belvedere per fotografare le entrate nelle grotte della parte ovest del polje chiamata Jamski zaliv (golfo delle grotte). Ci hanno incuriositi i cerchi »sovranaturali« sul prato, che si formano in simbiozi tra le micete e le piante, come ha spiegalo l'archeologo Matej Župančič.

Per incominciare siamo scesi fino all'inghiottitoio Velike Karlovice, per »verificare« le acque alte. Dei oltre 8 chilometri di gallerie abbiamo potuto vedere solo la parte d'entrata dietro la diga con i resti delle alluvioni sulle pareti e i pesci nel fiume ed una piccola parte del labirinto dove abbiamo notato che le lumache sulle pareti segnano il livello dell'acqua alta.



Abbiamo seguito l'orlo del polje fino alla sala d'entrata della grotta Velika Skednenca nella quale si rifugiavo le vacche dalle zanzare durante la pastura e passando oltre l'entrata dell'inghiottitoio Mala Karlovica siamo saliti alla 436 m lunga e 42 m proffonda Svinjska jama. Attraveso la galleria d'entrata stretta siamo scesi nella sala Kebe con le cannule stalattiti al soffitto. Solo alcuni siamo scesi nella sala Putick con il suolo in argilla e abbiamo raggiunto il fiume con la nebbia soppra l'acqua calda.
Il filmino lo trovate su: http://video.google.it/videoplay?docid=3386945288143840855



Dopo la merenda abbiamo ripreso le forze per pressarsi attraverso l'entrata della 105 m lunga e 19 m proffonda Jama pod cesto. Ci hanno accolto numerosi ragni ricoperti dalla muffa sulle pareti dalle quali spuntano i fossili. Quasi tutti ci siamo sforzati a passare la strettoia in una sala piu' ampia con le concrezioni calcitiche corrose soppra l'argilla sul suolo.

Qualche foto su: http://www.flickr.com/photos/franc-maleckar/sets/72157607156532158/

Non abbiamo mancato alla tradizione di finire l'escursione nell'osteria..l'anno prossimo le grotte del polje di Planina

EKSKURZIJA V PODZEMLJE JAMSKEGA ZALIVA

Sv. Norburga z edino upodobitvijo notranjske narodne noše iz sredine 17. stoletja

S prijatelji iz planinske sekcije v Miljah se enkrat letno odpravimo v kraško podzemlje. Tako smo bili v Osapski in Martinski ter Sveti jami, Dimnicah, Zelških jamah, Mačkovici…. Večkrat smo se napravljali v ponor Karlovice na Cerkniškem polju, pa nas je vedno odvrnila visoka voda. Tudi letos je bilo tako, vendar smo pripravili tudi rezervni »plan B«, da se podamo v bližnje jame z višjimi vhodi.

Z domačinom Jožetom smo se srečali zadnjo junijsko nedeljo letos pri muzeju v Dolenjem Jezeru. Zaradi praznovanja vaškega zavetnika sv. Petra smo si ogledali le njegovo cerkev z nagnjenim zvonikom, kasetiranim stropom s podobo sv. Norburge v notranjski narodni noši iz srede 17. stoletja in lestencem iz javorniških glažut.

Mimo poplavljenih Rešet smo se zapeljali okoli polja po južni strani in z razgledišča pogledali proti Jamski zaliv z vhodi v podzemlje. Pozornost so pritegnili »izvenzemeljski« krogi na travniku, "mikoriza", sožitje med glivami in koreninami posameznih vrst rastlin, kot je pojasnil Matej Župančič.

Vhod v Veliko Karlovico v katero ponira Stržen

Najprej smo se spustili do Velike Karlovice, da bi se »prepričali«, da je voda previsoka za ogled. Od 8057 m dolgih rovov smo si lahko ogledali le vhodni del za jezom z ostanki poplav na stenah in ribami v reki ter del mrežastega labirinta, kjer so našo pozornost pritegnili polžje hišice, ki nakazujejo višino poplav.

Sledili smo robu polja do vhodne dvorane Velike Skednence v katero so se zatekale med pašo krave pred komarji in nadaljevali mimo vhoda v Malo Kralovico ter se povzpeli do 436 m dolge in 42 m globoke Svinjske jame. Skozi ozke vhodne dele smo se spustili v podorno Kebetovo dvorano s špagetki na stropu. Le nekaj se nas je sestopilo še do Putickove dvorane z ilovnatimi tlemi v kateri smo dosegli podzemni tok z meglico nad toplo vodo.
Posnetek na: http://video.google.it/videoplay?docid=3386945288143840855

Po malici smo se z novimi močmi stlačili skozi vhod 105 m dolge in 19 m globoke Jame pod cesto. Številni pajki prekriti s plesnijo so nas »sprejeli« na stenah vhodnega rova iz katerih molijo fosili. Skoraj vsi smo se potrudili splaziti se skozi ožino v večji prostor s korodiranimi kapniškimi tvorbami nad ilovnatimi tlemi.

Nekaj slik na: http://www.flickr.com/photos/franc-maleckar/sets/72157607156532158/

Ekskurzijo smo zaključili v gostilni..prihodnje leto pa v jame Planinskega polja

BRAVO KLOKAČOVNIK!!

V nadaljevanju je del vsebine listka, ki ga bodo dobili danes nekateri Izolani v svojih poštnih predalih:

16.

ZELENA KOALICIJA:

ZELENA STRANKA IN ZELENI PROGRES

Za kakovost vašega življenja
-*-*-
BRAVO KLOKAČOVNIK!!
PO ITALIJANSKIH URADNIH PODATKIH SO DOSLEJ IZ SLOVENIJE PRISPELI DO NJIHOVEGA OKOLJSKEGA MINISTRSTVA URADNA PROTESTA PROTI PLINSKIM TERMINALOM V TRŽAŠKEM ZALIVU IZ KRAJEVNE SKUPNOSTI ANKARAN (SESTAVIL FRANC MALEČKAR) IN IZ OBČINE IZOLA ( VEČ NA: http://franci-maleckar.blogspot.com/). HVALA IZOLSKI OBČINSKI UPRAVI, KI JE ODREAGIRALA, MEDTEM, KO SO DRUGI DELALI S FIGO V ŽEPU!

NE OBLJUBLJAM LUNE,
DAJEM ZEMLJO

NEKAJ POUDARKOV IZ PROJEKTA SONARAVNEGA RAZVOJA ZA DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA NA OBMOČJU IZOLSKE OBČINE:

* INFRASTRUKTURA: NI RAZVOJA, NE TURIZMA NE OBRTNIH OBRATOV, PO CESTAH, KI SO BILE NAREJENE V ČASU MUŠ IN BREZ KANALIZACIJE; S POMOČJO EVROPSKIH SREDSTEV ZA RAZVOJ PODEŽELJA NOVO CESTNO POVEZAVO V SMERI IZOLA-DRAGONJA IN ŠARED –LUCIJA; MAJHNE, BIOLOŠKE ČISTILNE NAPRAVE PO ZASELKIH, KI SO POCENI IN JIH JE LAHKO VZDRŽEVATI;
* OHRANITI DOLINO PIVOL; UMAKNITI IZ NJE RAKAVO ARTERIJO IN VRNITI LJUDEM DOSTOJANSTVO; IZHOD TUNELA PRI RUDI, KJER SE NAVEŽA NA OBSTOJEČE KRIŽIŠČE;
* TURIZEM Z VELIKO DODANO VREDNOSTJO (IN NE APARTMAJI) IN PODALJŠANJE SEZONE PREKO CELEGA LETA (NPR. S POMOČJO EU SREDSTEV UVEDEN MUSEUM-PAS, VKLJUČUJE REX-PARENZANO-RIMSKO VILO IN BODOČI RIBIŠKI MUZEJ Z UČNO-REKREACIJSKIMI LADJAMI); OBNOVA TERMALNEGA TURIZMA;
* ŠTUDENTSKI DOM NA IZOLSKO RAVNICO, SAJ JE GRADNJA V KOPRU PREDRAGA; ŠTUDENTI POMENIJO ŽIVAHNOST, KULTURO..PREKO LETA
*POTNIŠKI TERMINAL IZ KOPRA (600 M OD DEPONIJE KEROZINA!) V IZOLO, V CONI SEDANJE LADJEDELNICE

Za Kakovost Našega Življenja
V Zeleni koaliciji se na področju varovanja naravnega in človekovega okolja zavzemamo zlasti ZA:
*vzpodbudno oz. zeleno davčno politiko, ki bo omogočala nakup energetsko varčnih in okolju prijaznih strojev in naprav ter vozil (cilj je vsaj 30% kombiniranih vozil od vseh osebnih vozil v Sloveniji do konca leta 2020),
*subvencioniranje izgradnje okolju prijaznih objektov (zasebnih in poslovnih), finančni vir za tovrstno subvencioniranje so lahko okoljske takse,
*postavitev novih gradbeno tehničnih standardov pri novogradnjah in adaptacijah npr. zajemanje meteorne vode za tehnološke potrebe, na viharne vetrove odpornejše strehe ipd.,
*ozaveščanje javnosti in kapitala o racionalni rabi razpoložljive energije in stimuliranje zmanjšanja njene porabe (davčne olajšave, subvencije);.
*varovanje slovenske obale (za slovensko morje brez plinskih terminalov, zaščita izliva reke Rižane v morje).
*zmanjšanje odpadkov (do 2012 za 30 %): načrtno zbiranje strateških odpadnih surovin (plastika = nafta = prihranek) in njihovo recikliranje,
*ekstenzivno kmetijstvo (zvišanje deleža eko-kmetij do 2012 za 25 %); Slovenijo brez GSO-ja; razvoj eko turizma (podeželje)
*boj proti podnebnim spremembam: zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in zvišanje rabe alternativnih virov energije (sončna, geotermalna, biomasa)
--------
MI SCUSO AI CONCITADINI DELLA COMMUNITA' ITALIANA PER NON AVERE PREPARATO IL DEPLINAT IN LINGUA ITALIANA. SE AVREI PIU' SOLDI…MI BATTERO PER L'INDIPENDENZA ECONOMICA DELLA COMMUNITA' ITALIANA, CHE DA ANCHE L'AUTONOMIA E SVILUPPO!

TGE IL NERONE DI KOPER-CAPODISTRIA?

L'autore di questo rapporto, ripreso dalla TV

Durante la mattinata di venerdi 12 settembre 2008 sono stato invitato alla ripresa della trasmissione sui rigassificatori nel golfo triestino, che si e' svolta sulla TV Slovenia la sera stessa, e si puo vederla su: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer

Purtroppo non ho chiesto sulla durata della trasmissione e non mi sono preparato per dare il »concentrato« delle informazioni. Non riguardante a questo mi conforta di avere ricevuto i SMS di sostegno, come:..avete argomentato molto bene. Vi sostengo in tutto! Tenete duro!

Alcuni accenti dalla trasmissione:
- il rappresentante del governo, laureato specialista Marko Starman, ha garantito »assolutamente«, che il rigassificatore a Koper-Capodistria non ci sara' perche' non ci sono le basi nei piani dello sviluppo.

L'ASSOLUTO NO AL RIGASSIFICATORE A KOPER-CAPODISTRIA ha dichiarato il rappresentante del governo; fa clic sul triangolo per la visione del filmato

-nei colloqui romani tra i governi di Slovenia e Italia, al 8 settembre 2008, la segretaria di stato italiano per l'ambiente ha insistito sui rigassificatori nella parte italiana del golfo triestino, l'uncico conforto ha dato il ministro degli affari esteri dicendo, che niente sara' fatto senza l'approvazione della Slovenia.

-al rappresentante dell'investitore nel rigassificatore a Koper-Capodistria, la societa' tedesca TGE, sig. Uroš Prosen, ho mostrato la fotografia con marcata la distanza del centro di Capodistria dal deposito delle sostanze chimiche tossiche nel porto di 650 m e dal deposito di cherosene che si trova a 1250 m e l'ho avvertito sulla direttiva Seveso. Ha detto che la conosce, e che il loro impianto non sara' incluso nell'efetto »domino« d'un eventuale disatro o d'un atacco teroristico (esempio Al-Khaida a madrid nel 2003). Ossia: dalle rovine della citta' e dei dintorni spiccherebbe la nave di trasporto del gas alta 50 m e le cisterne di gas!

IL RIGASSIFICATORE NON FAREBBE PARTE DELL'EFETTO DOMINO, dichiara la TGE, per vedere il filmato fa clic sul triangolo

Se questo sarebbe vero, perche' negli Stati uniti non permettono tali costruzioni a meno di 50 miglia dalle citta', perche' sono acompagnate le navi di trasporto del gas con le navi militari in asetto militare dalle acque internazionali fino ai porti, anche prima del 9-11, perche e' sucessa la disgrazia qualche anno fa in Algeria?

Che cosa in avanti?
Si potrebbe dedurre che l'investitore e' indirizzato a cominciare ad esercitare le marmotte di avvolgere le ciocolate nei reparti previsti? Uscendo dallo studio e' »scappato« al sig. Prosen..ma con il sig. Starman non abbiamo parlato cosi'!

TGE KOPRSKI NERON?

foto avtorja tega poročila med snemanjem oddaje; posneto s TV

V petek, 12. septembra 2008 sem bil sredi dopoldneva povabljen na večerno snemanje »oddaje o plinskih terminalih« na TV Slovenija, ki je na: http://www.rtvslo.si/modload.php?&c_mod=rplayer

Žal nisem vprašal koliko dolga bo, da bi se mogel pripraviti na podajanje »koncentrata« informacij, kljub temu (pa ne zaradi »dobra ruba se sama hvali«) sem dobil SMS-ja:
* …Zelo dobro ste argumentirali. V celoti Vas podpiram! Vztrajajte!
* …odlicno si zagovarjal ne terminali.

Oz. ustno: ..dobro si se držal..

Nekaj vtisov in poudarkov iz oddaje:
-predstavnik države, mag. Marko Starman je zagotovil, da v Kopru ABSOLUTNO ne bo uplinjevalca, ker za to ni podlage v prostorskih aktih, ne glede na tehnologijo pretovora plina.

ABSOLUTNI "NE" TERMINALU V KOPRU, je izjavil predstavnik države; za predvajanje klikni na trikotnik levo spodaj

-na rimskih pogovorih 8. 9. je italijanska okoljska ministrica vztrajala na terminalih v italija nskem delu Tržaškega zaliva, v tolažbo je izjava njihovega zunanjega ministra, da ne bodo ukrepali brez soglasja naše države;

-predstavniku vložnika, nemškega podjetja TGE Gas Engineering, g. Uroš Prosenu, sem pokazal fotografijo z oznakami, da se 650 m od mestnega jedra nahajajo cisterne z nevarnimi kemikalijami, še enkrat dlje pa s kerozinom in ga opozoril na direktivo Seveso. Rekel je, da jo pozna, da pa je njihov poseg ne bo vključen v »domine«, če bi se zgodila nesreča ali teroristični napad (npr. Al-Khaida v Madridu) na sosednje naprave, ali drugače, IZ RUŠEVIN MESTA IN PRIMESTJA BI MOLEL 50 M VISOK TANKER POLN PLINA in plinske cisterne!

PREDSTAVNIK TGE:domino efekta v Kopru ne bo; za predvajanje klikni trikotnik levo spodaj

Če je to res, zakaj v ZDA ne dovolijo postavitev podobnih naprav bliže od 50 milj od naselij, zakaj spremljajo vojne ladje v bojni pripravljenosti plinske tankerje od mednarodnih voda, tudi pred 11. septembrom, zakaj se je pred nekaj leti zgodila nesreča v Alžiriji (na srečo je veter oblak, ki je eksplodiral, odgnal proč od mesta)!

Kaj naprej?
Torej bi lahko vložnik lahko začel trenirati svizce, da mu zavijajo čokolade v obratih na mestu predvidenega posega? G. Prosenu je na poti iz studia »ušlo«…s Starmanom se nismo tako pogovarjali!

23. med 191 občinami ZA in PROTI občini Ankaran - Hrvatini

Miljski hribi, med Koprom in Trstom, levo spodaj, iz letala; posnel 8. avgusta 2008

Uvod…
…v prizadevanja za občino na slovenskem delu Miljskih hribov ima korenine v geografski legi (edino nepozidano južno pobočje v naši državi s pogledom na morje) in kolonialnem odnosu občinske oblasti (razprodati posest, porabiti nadomestilo za stavbno zemljišče…). S poturicami (glej: http://www.slovensko-morje.net/?page=news&view_news=3502), dokumentiranim ponarejanjem podatkov in javnimi ter zasebnimi ustrahovanji na več nivojih, je uspelo ohraniti to območje v okviru Velikega Kopra. Po zadnjih prizadevanjih za osamosvojitev, se je stanje poslabšalo (glej: Izkoriščeni in zavrženi. Primorske novice. 2006, let.60, št. 216, str. 12), nadaljuje se siromašenje življenjskega standarda (ni obrtne cone, ostali brez mesnice in bencinskega servisa; v najbogatejši občini med Vidmom in Vladivostokom je bilo potrebno žicati občane za nakup pogrebne opreme..), razprodaja posesti za gradbeni lobi za tisto vrsto turizma, ki ima najmanj dodane vrednosti, še en poskus za odvzem izvirnega prihodka občanov na Miljskih hribih od podjetja Luka, da namenov za 3. pomol in deponijo odpadkov ne omenjam..ja, je bila dograjena šola (zakaj ne iz šolskega tolarja, kar bi plačala država, tako smo morali občani..so lokalni gradbeni protežeji tako vplivni?), in razširjena dva cestna ovinka (kam je šel denar EU za to piše spodaj), tako, da še vedno pridemo v Hrvatine »na poskok« preko pokrova jaška kanalizacije…še vedno je in bo, če ne vzamemo usode v svoje roke, imel Ankaran manj opreme kot Osp…tam je vsaj pokopališče, kulturni in gasilski dom…

Da so te navedbe utemeljene je razvidno iz spodnjega prispevka v Glasu Hrvatinov objavljenem decembra 2001…se bomo pustil še enkrat pripeljati okoli?…kandidat SDS za parlament iz našega okrožja računa na to.

Miljski hribi iz Tinjana

Ker je občina tista skupnost, v kateri lahko državljani najbolj neposredno uveljavljamo interese, ki izhajajo iz potreb našega bivalnega okolja. Ker "zakoličenje" meje pomeni tudi relativno dolgo časovno trajanje, take odločitve vplivajo tudi na življenje naših otrok. Zato se mi zdi prav, da ob taki odločitvi damo "na vago" kar največ morebitnih dobrih in slabih strani, pogledamo na dosedanje "izkušnje" pri nas in drugod, razmislimo o perspektivi odločitve…Kot krajan, občinski svetnik, član sveta KS Hrvatini, sem si, prej preden sem se odločil za eno od možnosti, tj. ali ostanek Miljskih hribov v okviru občine Koper ali samostojna občina, dal v "razpredelnico" razloge za in proti, da bi lažje razumel:
Mogoče je bila modra "previdnost" pred novo lokalno samoupravo, ko se je večina občanov, tako ali drugače, odločila ostati v koprski občini. Izkušnje drugod so pokazale, da manjše občine hitreje napredujejo in, da po vsem tem obdobju nobena ne želi združitve v prejšnjo večjo; še več, porajajo se nove. V novogoriški občini so izračunali, da bi bili letno ob skoraj milijardo tolarjev državnega denarja, če bi ostali v prejšnjih okvirih; izdelali so oceno, da območje koprske občine zaradi tega, ker ni razdeljeno na več manjših skupnosti izgubi letno 2 milijardi tolarjev! To je skoraj 30% proračuna!
Zagovorniki velike občine bodo rekli, da je to "blagostanje" kratkotrajno, da se bodo zakoni spremenili,… to verjetno ni sporno, kot tudi ni sporno, da "vržejo skozi okno" letno sredstev za skoraj tretjino proračuna, obenem pa jamrajo, da ni denarja za šole, z denarjem izgubljenim v enem letu bi dobili brezplačno kanalizacijo na Miljskih hribih…, tudi ni sporno, da nihče ne more preprečiti združitve v večje občine, če bi se naknadno izkazalo, da je tako bolje.
Finančni pokazalci kažejo, da bi bila občina Ankaran-Hrvatini po finančni uspešnosti 23. med 191 občinami v državi, saj bi imela nekaj 100 milijonov tolarjev letnega presežka nad izračunano primerno porabo, kar pomeni, da bi bila samozadostna, kot kaže, izračun, ki je bil narejen na zahtevo zbora krajanov KS Hrvatini 9.9.1999 in s katerim se je strinjalo ministrstvo za lokalno samoupravo. To nakazuje tudi na uspešnost tega prostora, tudi ob morebitni spremembi zakonodaje, s katero "grozijo" zagovorniki "velikega Kopra". "Bosa" so tudi opozorila uglednega občana, da bi delavci s tega območja izgubili zaposlitev v Luki, saj je dobršen del območja tega podjetja ravno na področju KS Ankaran. Bolj verjetna je bojazen, da bi prebivalci zahtevali ekološko sanacijo in rento.
Zbor krajanov KS Hrvatini leta 1999 ni zavrnil pobude sveta KS za izločitev Miljskih hribov v novo občino, zahteval je le podrobnejšo finančno obrazložitev, ki je navedena v prejšnji točki. Zbor krajanov KS Ankaran je zavrnil tako pobudo. Če pa zanemarimo, da je bilo to preglasovano samo s 7 glasovi, brez poprejšnjega preverjanja sklepčnosti in, da fotografija kaže, da upokojeni delavec državnega organa drži v zrak obe roki, bi ne bilo prav, da ne rečem, bi bil "kriminal", zamolčati krajanom Ankarana, da bi lahko bolj uspešno in neposredno uveljavljali interese, ki izhajajo iz potreb našega bivalnega okolja, čemur je lokalna samouprava namenjena, in čemur pritrjuje polovica članov sveta KS Ankaran. Zagovorniki "velikega Kopra" so obljubljali večje pristojnosti krajevnim skupnostim in zatem še odvzeli možnost odločanja o vodstvu slednjih. Opozarjali so na poplavo uradnikov, ki jih bo potrebno vzdrževati, zamolčali so, da jih je sedaj, kljub zmanjšanim pristojnostim občin, zaposlenih preko 100, in, da primerljive občine Miljskim hribom imajo 6-7 zaposlenih. Že sedaj sta dve tajnici KS. V svojem kraju bi lahko imeli izpostavo upravne enote.

Edina cerkev posvečena sv. Kolombanu v Istri je ruševina na parceli, ki jo je občina prodala privatniku

Ko govorimo o perspektivi tega območja je očitno nadaljnje siromašenje. Letos se ne bo "vrnila" niti polovica sredstev, ki jo država "odstopi" iz dohodnine, kaj šele denar iz prodaje zemljišč, takse,…do leta 2004 ni predviden niti tolar za kanalizacijo in to kljub pripravljenosti krajanov k sofinansiranju, odmika se dokončanje ankaranske šole in to kljub temu, da bi lahko izkoristili državni "šolski tolar" in bo breme prevrženo na občane, katerih otroci na Miljskih hribih nimajo niti standarda, tudi iz njihovih sredstev se mestni šoli omogoča nadstandard. Ankaran bo še vedno največje naselje v Slovenski Istri brez kulturnega objekta, prostora za mlade,..Evropski denar za cesto je bil "prekanaliziran" v Pretorsko palačo, obstoječi projekt za cesto je zožen za meter in to kljub dvema mejnima prehodoma in vse večjem prometu. Za vsaka, tudi minimalna sredstva za izboljšanje bivalnih pogojev, celo življenjske varnosti, je potrebno moledovati, ko pridejo pa ni toliko kot zagotavljano,.. omenim samo "kalvarijo" krajanov za razsvetljavo v Kolombanu, za razširitev pokopališča, da o mreži pri igrišču in saniranju "občinskega" divjega odlagališča, pa avtobusih, ne govorim…

Obenem se občinski upravni organi obnašajo do Miljskih hribov kot do kolonije, ko je potrebno upoštevati našo skrb za okolje, omenimo samo "desetletno" vojno proti kamnolomom, vse od neštetih zborov krajanov do ustavnega sodišča, pa krajanov Božičev proti tranzitni cesti skozi kraj, za kar so bili celo upravni organi pripravljeni "prilagoditi" akte, da o razprodaji kmetijskih zemljišč v Kolombanu ali "napakam" pri izdelavi lokacijske dokumentacije za potrebe gradbenega lobija v Fajtih ne govorim…
Če povzamem, ko dopuščamo, da drugi ravnajo z našimi sredstvi, nas druga območja "prehitevajo po levi in desni" in tudi v bodočnosti ni boljših izgledov. Zakaj bi to dovolili, če imamo znanje in zakonske osnove, da stanje spremenimo, ohranimo podeželsko okolje kot osnovo za sonaravno bivanje, kmetijstvo, turizem, cone male industrije in obrti,…in to z našim denarjem in sredstvi rent in taks (npr. Luka), ki jih sicer nikoli nebi "videli", in tako omogočimo mirnejšo prihodnost otrokom…prepričan sem, da s skupnimi močmi zmoremo.

V RAKOVEM ŠKOCJANU LISTI' / »LEAFING« IN RAKOV ŠKOCJAN

reka Rak; posnel 3. septembra 2008

Imam to življenjsko srečo, da že več let vodim naravoslovne dneve za šolarje v kraški dolini Rakov Škocjan med Cerkniškim in Planinskim poljem. Še vedno me vsako jutro spust v to oazo miru napolni z radostjo, me odtrga od posvetnih skrbi in z veseljem dajem otrokom ljubezen do narave, za katero je pogoj njeno poznavanje, spoštovanje sožitja prednikov, da bi jo lahko ohranili.
Vsak dan, v vsakem letnem času je drugačna…pomlad se prične z belo preprogo zvončkov pod golimi krošnjami, nadaljuje se s presevanjem sonca skozi krošnje, odsevom valov na stene udornice, v dežju se zatekamo v podzemlje, se čudimo moči vode in se ji izogibamo po višjih poteh, skoraj preosladna je romantika žuborenja in podrtih debel v strugi, ob suši se podajamo pod Velikim naravnim mostom po velikih prodnikih v strugi obdanih z mehko temnozeleno preprogo iz mahu v Tkalco jamo…na jesen se gozd obarva in veter sproži listenje..če padanju snežink rečeno sneženje, bi padanju listov rekli…(pripet včerajšnji posnetek)
(glej tudi: http://picasaweb.google.com/franci.maleckar/Rakov_Skocjan_listenje_leafing#)

»LEAFING« IN RAKOV ŠKOCJAN

vhod v Tkalco jamo; posnel 7. maja 2008

I have the fortune to guide for some years the natural-historical days for pupils in the karst valley Rakov Škocjan among karst poljes of Cerknica and Planina. The descent into these oases of peace fills me with joy still now every morning, takes me away from ordinary stresses and I'm giving to the children the respect for the nature on the basis of understanding it.
The valley it's different each day, each season..the spring begins with white carpet of snowdrops under the naked tres, continues with the reflect of the waves on the collapse doline wall, we admire the strenght of the water and we avoid it on the highier paths, almost too much romantic are the trees lying in the river bed, on the drought we walk on thick, darkgreen moss carpet on the river bed under the Big natural bridge towards the ponor Tkalca jama..on autunn the forest it's coulored and the wind causes »leafing«..if we say to the snow-flakes falling snowing, we can say to the leafs dropping…(attached yesterday event)

kratek (17'') posnetek "listenja"; za predvajanje klikni na trikotnik levo spodaj in počakaj, da se naloži; posnel 3. septembra 2008