foto: Janko Brajnik
Uvod
Izolska ravnica se nahaja na staroterciarnih apnencih v katerih so se razvili kraški pojavi na katere opozarja Ivan Gams leta 1964 v reviji Proteus, ko opisuje Izolansko brezno. Slednjega, ki se je nahajal na območju tovarne Delamaris ni več. Prav tako ni več Brezna sv. Petra, ki smo ga raziskali koprski jamarji sredi 70. let prejšnjega stoletja v useku za industrijski obrat pod nekdanjo cerkvijo. V obeh smo prišli do brakične vode.
Prejšnji teden so z gradbišča TPC Livade v Izoli obvestili, da so med izdelavo temeljev za kletne garaže naleteli na več jam. Dve od teh so zasuli, ena pa je dostopna
Opis
Okoli poldrugi meter širok vhod, razpotegnjen v smeri prečnodinarskih razpok (potek temelja) je v krušljivem apnencu z ilovico 24 m n.m. Prva stopnja je globoka 7 m z ilovico in gruščem na dnu. Proti jugovzhodu se spusti strmo pobočje z enakim dnom in še nekaj koreninami v okoli pol metra visokem stropu do štirimetrske stopnje. Pod njo izginja potok s pretokom okoli 11 lit./sekundo v okoli četrt metra široko in meter visoko špranjo v smeri proti severu. Z vzhodne strani se spušča ilovnato pobočje, po katerem so se iz kamina privalile skale med gradbenimi deli. Špranjast, do 6 m visok rov, se nadaljuje vzdolž potoka proti jugu. Stene prekriva ilovica, strop se spušča proti vzhodu. Za kaminom pod stopnjo sta še dva. Po okoli20 m se strop zniža, stene še vedno prekriva ilovica v katero je vrezana struga vse do pred pritočnim sifonom, kjer je razgaljen prod. Strop se tu zniža na okoli pol metra in je meter širok (priloga 1 – načrt.
Sklepi:
- izdelan je bil načrt jame na osnovi kompasnega poligona izmerjenega z geološkim kompasom in metrskim trakom. Lega vhoda je bila določena z napravo GPS. Dolžina izmerjenih rovov znaša 40, 5 m in se spustijo 13 m globoko. Je najdaljša jama v občini Izola.
- Gre za vodni rov, ki je bil dosežen na več mestih skozi kamine, ki jih je izdolbla prenikla voda. Oboji so nastali vzdolž strmih, proti zahodu vpadajočih popustnih razpokah izolske dome, kar nakazujejo tudi zasuta brezna v steni izkopa. Obdobno poplavljen rov je bil izdolben verjetno v zadnji poledenitvi, na kar nakazuje prodni nasip (sl. 5), v katerega se zajeda struga.
- Preko vhoda bo verjetno potekal temelj stavbe, zato bi predlagali z zahodne strani (priloga 1) omogočiti dostop s cevjo premera okoli 80 cm, katere pokrov bi bil v nivoja tal garaže in bi tako omogočili dostop za nadaljnje raziskave kot tudi izkoriščanje vode. Domnevamo, da ta poseg ne bo bistveno podražil gradnje.
- Strop nad raziskanim delom jame je dovolj trden (8 m kamnine), da ne ogroža gradnje. Zasut vhod (nad v.t. 5) je že izven gradbenega posega.
- Predlagali bi črpanje vode ob nižjem vodostaju in raziskave vzdolž vodnega toka kot tudi znižanje dna na pritočni strani; prav bi bilo tudi narediti sledilni poizkus, da bi spoznali, kam se ta potok izteka.
Literatura:
- Gams, I., 1964, Izolanski kras; Proteus, let. 26, št. 9-10, str. 235-239
- Malečkar, F., 1978, Brezno pri sv. Petru, tipkopis, Kataster jam JD Dimnice, Koper
Povezava (fotografije):
http://www.flickr.com/photos/franc-maleckar/sets/72157610538223279/
